© 2018 by Vizije so 13. Proudly created with Wix.com

SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

1. Ugotovili smo, da udeležba na volitvah že vse od osamosvojitve upada. Na kakšen odnos državljanov do države in obratno to nakazuje? Kaj storiti? 

 

Drži. Trendi volilne udeležbe na volitvah upadajo, kar pomeni, da volivke in volivci izgubljajo zaupanje v delovanje politike in v to, da je politika tista, ki bo z dobrimi odločitvami, v splošnem spremenila stvari na bolje. Toda, korak za korakom lahko stvari spremenimo na bolje. Ko bomo spremenili miselnost, da so vsi politiki isti in ko bomo na politiko znova začeli gledati kot na nekaj pozitivnega, ko bodo tudi vsi politiki imeli v mislih predvsem delovanje v dobrobit državljanov, potem bomo tudi kot skupnost dosegli možnosti razvoja.

 

2. Vsi vemo, da je pomen arhitekture za državo velik. Zakaj se to ne odraža tudi v prostoru? Naša državotvorna arhitektura ni zelo monumentalna, ali bi morala biti takšna? 

Državotvorna arhitektura je prepoznavna – monumentalna tudi pri nas in tudi v prihodnje bi morala biti takšna. Ali je v zadostni meri monumentalna, pa je odvisno od marsičesa: od realne zmožnosti samoocenitve nacionalne samozavesti, od materialnih zmožnosti države, od estetskih in državotvornih premislekov stroke ipd. Naj naštejemo samo nekaj primerov take arhitekture v Ljubljani, ki je nastala v drugih časih, pa ima še danes državotvoren-nacionalni pomen: SNG Opera (s funkcionalnim dodatkom), SNG Drama (s funkcionalnim dodatkom), Narodni muzej, Narodna galerija (s funkcionalnim dodatkom), Predsedniška palača, Univerza (rektorat), Narodna in univerzitetna knjižnica, Moderna galerija, Državni zbor Republike Slovenije, Trg republike s stolpnicama, ki verjetno poudarjata središče države. V zadnjih letih, po letu 1991, pa je bila v Ljubljani verjetno zgrajena le ena stavba, ki ima državotvoren pomen – to je Palača DSU. Zelo državotvorna – monumetalna arhitektura je Plečnikova zamisel parlamenta – Katedrala svobode. Zdi se smiselno, da bi do njene uresničitve prišlo prav v samostojni Sloveniji.

 

3. Ali mislite, da lahko arhitektura pripomore k državljanski zavesti? 

 

Če se ozremo po celotnem ozemlju Slovenije, temu ni moč z gotovostjo pritrditi, saj so velik »onesnaževalec« Slovenije individualne hiše, pri čemer imajo tudi arhitekti velike zasluge. Toliko urbanistične samovolje in zanikanja (po)krajinske arhitekturne specifike ni moč videti v urejenih državah. Državotvorna arhitektura tako doma kot po svetu, naj spomnimo le na zgradbe parlamentov, na primer, na Dunaju, v Budimpešti, v Berlinu, v Londonu itd., pa ni le odraz državljanske zavesti, ki jo na simbolni ravni predstavlja, ampak takšna arhitektura državljansko zavest tudi vzpostavlja.

 

4. V zadnjih petindvajsetih letih je bilo zgrajenih zelo malo državotvornih objektov, medtem ko se je v petinštiridesetih letih pred tem veliko gradilo. Zakaj mislite, da je tako? Ali je bila nacionalna pripadnost pred osamosvojitvijo bolj občutena kot danes? 

Glede na različne politične ureditve v različnih časih od konca 19. stoletja do danes bi lahko trdili, da je največ nacionalne zavesti in samozavesti ter s tem v zvezi tudi oblastne strpnosti in razumevanja nacionalnih potreb pokazal čas pred prvo svetovno vojno in čas pred drugo svetovno vojno (omenimo na primer poleg zgoraj omenjenih le še Vurnikovi stavbi Zadružno gospodarsko banko in Sokolski dom na Taboru). Tako oceno bi lahko dali glede na to, da te državotvorne zgradbe služijo svojemu namenu še danes. Po drugi svetovni vojni so namreč te stavbe ostale in vanje so se naselile nove, večinoma oblastno-upravne vsebine. Če je bila potreba, so nastale še nekatere nove državotvorne stavbe (sem lahko uvrstimo na primer tudi do določene mere tipsko funkcionalne znanstveno – izobraževalne ustanove). Po drugi svetovni vojni se v petinštiridesetih letih tako ni gradilo veliko državotvornih objektov, vendar bi veljalo poudariti, da se je v Sloveniji in v vsej nekdanji skupni državi gradilo v veliki meri v duhu socrealistične arhitekture (Dom sindikatov, spominski domovi). Razvila se je specifična, z državno ideologijo povezana arhitekturna tipologija, jasno izražena tudi v spomeniški arhitekturi kot nekakšen socialistični betonski brutalizem. Menimo, da je smiselno ustvariti toliko državotvorne arhitekture, kot je potrebujemo, in nič več. Ta mora biti reprezentativna, v svoji notranji podobi funkcionalno namenska, njen zunanji plašč pa državotvorno prepoznaven in plod estetskih premislekov stroke.

 

5. Katere državotvorne stavbe so najpomembnejše in ali trenutno zgrajene stavbe ustrezajo svojemu namenu? 

Katere državotvorne stavbe so najpomembnejše, je moč razbrati deloma že iz zgornjih odgovorov, nekaj jih je naštetih tudi v programu strokovnega sveta za kulturo Slovenske demokratske stranke, še nekaj pa bi jih vsekakor lahko tudi našteli. Tudi zgledov o tem, kaj sodi v ta okvir, po svetu ni malo. O tem, ali trenutno zgrajene stavbe ustrezajo svojemu namenu, bi težko podali ustrezno oceno. Verjetno ene ustrezajo bolj, druge manj. Vsekakor menimo, da je tako oceno moč pridobiti vsaki vladi, ki se po navadi srečuje z več zahtevami po reševanju tovrstnih problemov, kot jih je sposobna rešiti. To vsekakor pomeni, da smo v izgradnji državotvorne arhitekture v znatnem zaostanku. Vendar pa smo v zaostanku tudi na marsikaterem drugem področju, kar narekuje politiki odgovorno ravnanje in skrben premislek za sprejem kakršnihkoli odločitev.

6. V primeru zadnjega natečaja za Potniški center Ljubljana je bila izbrana rešitev, ki ne omogoča nadaljnjega razvoja mesta. Že več kot 50 let se nenehno razpravlja in tudi ugotavlja, da je poglobitev železnice nujna. S tako izbiro sami sebe negiramo in zavajamo javnost. Zakaj država ne razmišlja dolgoročno? 

 

Dolgoročno razmišljanje se skriva verjetno v odgovoru na vprašanje, ali je lokacija centralne železniške in avtobusne postaje Ljubljana, glede na pretekli, predvsem pa bodoči razvoj mesta resnično najbolj primerna? AIi je primerno, da celoten tovorni železniški promet poteka skozi srce mesta?

 

7. Ali je poglobitev železnice le utopija? 

Postaviti bi bilo treba pametno vprašanje, ali bi bila poglobitev železnice, brez preusmeritve tovornega železniškega prometa, res edina prava izbira? 

 

8. Že trideset let je minilo, odkar se pogovarjamo o NUK-u II. Potreba po novi stavbi NUK-a je v teh letih samo še strmo narasla. Kako si država lahko dovoli, da med natečajem in njegovo izvedbo mine toliko časa, da projekt zastari? S propadom tega projekta se je odprla možnost za nov natečaj. Vse to pa seveda stane. Od novega natečaja je minilo že pet let, ali se bo tokrat kaj spremenilo ali bomo natečaje ponavljali v nedogled? 

 

Mnenja o tem, ali je potreba po izgradnji NUK II res nujna, so različna. Danes ima že vsak oddelek na katerikoli fakulteti svojo knjižnico in čitalnico, imamo nekaj velikih knjižnic s čitalnicami, imamo pokrajinske, specialne knjižnice in čitalnice itd. Nekateri trdijo, da je verjetno prej potrebna modernizacija že obstoječih možnosti in izgradnja ustreznih skladišč, ki jih NUK I nujno potrebuje, kot pa da pride do povsem nove izgradnje. Vsekakor se je Slovenska demokratska stranka zavzemala za novo izgradnjo NUK II. In ob tem se postavlja vprašanje o zastaranju projekta NUK II. Arhitekt namreč naredi načrt, izvede pa ga po navadi nekdo drug. In če je arhitektura dobra, primerna in uresničena po vseh kriterijih, ki jih zahteva izziv časa, verjetno ne bi smelo biti ovir, da ne bi prišlo do izvedbe načrta, pa če je ta starejšega datuma ali ne. In sploh, kdaj pa je neki projekt časovno presežen? Po petih letih, po desetih, dvajsetih …? Stroka ob tem vsekakor ni bila enotna. Tudi akademik Marko Mušič, ki je pripravil sprejeti projekt že pred desetletji in ga prilagajal z vso skrbnostjo dobrega in odgovornega arhitekta izzivom časa, ni arhitekt »za časom«. Nov natečaj, ki je odrinil že sprejet predlog arhitekturne rešitve NUK II Marka Mušiča, je bil posledica politične samovolje in tej se je potrebno upreti in izogibati. Zato bo potrebno o tem dragem in dragocenem projektu sprejeti odgovorno odločitev, pred katero bodo postavljeni novi odločevalci.

 

9. Takih primerov, kot sta Potniški center Ljubljana in NUK II, je še veliko. Kaj lahko kot stranka storite, da bi se to stanje spremenilo? 

 

Če bi stranka odločala o izgradnji določenega objekta, bi zahtevala, da se izvedejo vsi postopki, ki bi čimprej privedli do uresničitve tega projekta. To je stališče, s katerim se načelno verjetno strinjajo vsi. V praksi seveda ne poteka vse s tako lahkoto, kot je to moč zapisati na papirju. Stranka bo zato vztrajala na stališču, da se noben projekt ne bo začel izvajati prej, preden ne bo imel »vseh pokritij« v strokovnem, izvedbenem in materialnem oziru. To pomeni, da bo veliko težje prišlo do začetka same gradnje, do njene končne izvedbe pa veliko hitreje, kot je bila praksa doslej. Seveda, če bo ravnanje vključenih v projekt odgovorno, tudi do začetka same izvedbe pot ne bo težka.

10. Ali menite, da je problem v pomanjkanju denarja? Velikokrat se zdi, kot da se država nenehno sklicuje na primanjkljaj. Obenem pa beremo, kako je državni proračun oktobra 2017 prešel v presežek, o denarni pomoči Evropske unije ... Ali je denar le izgovor? 

 

V SDS menimo, da je problem v tem, da so se v mandatu sedanje vlade sredstva državnega proračuna porabljala predvsem za tekoče potrebe in izdatke države (plače, tekoči transferji …) in premalo za nove investicije ter projekte, ki so gonilo rasti in gospodarskega razvoja. Hkrati se soočamo tudi z neučinkovitim črpanjem evropskih sredstev. S fiskalno politiko, s katero se spodbuja in ohranja gospodarsko rast, ki edina prinaša višje javne prihodke in učinkovitim črpanjem evropskih sredstev, se lahko zagotovi dovolj sredstev za projekte, kot sta Potniški center Ljubljana in NUK II.

 

11. Kako v vaši stranki razumete in obravnavate problem državotvorne arhitekture? 

 

Zavedamo se, da mora državotvorna arhitektura odražati digniteto države oziroma določene državne institucije. Tipološko se mora arhitektura med seboj ločevati, biti mora tisto, kar poznamo pod izrazom »govoreča arhitektura«, ki že s svojim zunanjim videzom nagovarja morebitnega obiskovalca. Državotvorna arhitektura seveda ni orodje politike, zato mora nastati v dialogu s stroko in širšo javnostjo. Določena pričakovanja naročnika-države so verjetno upravičena, a odgovori na estetska in strokovna vprašanja morajo nastati ob subtilnem soglasju, kjer zna predvsem stroka prepričljivo predstaviti in uveljaviti svoje znanje, talent in nenazadnje pogum ter kreativno drznost.

 

12. Kakšna je vaša prostorska strategija? 

Zagovarjamo strategijo rabe prostora, ki po eni strani ščiti prostor kot omejeno dobrino, na drugi strani pa ne sme biti ovira razvojnim politikam na različnih področjih. Na jasen in transparenten način mora varovati prostor tam, kjer je to potrebno in omogočati razvoj gospodarskih, stanovanjskih in ostalih okolij in dejavnosti ter ureditev in širitev prometne, energetske in ostale infrastrukture brez nepotrebnih formalnih ovir. 

 

13. Za izgradnjo katerih od spodnjih projektov se zavzema vaša stranka? 

Ministrstvo na Dunajski cesti

Prenova SNG Drama

Potniški center Ljubljana

Tivolski lok

Center za razvoj znanosti

Umetniške akademije

NUK II

Upravno središče RS in MOL na Poljanski cesti

Državni arhiv RS na Poljanski cesti

 

 

Ne želimo se konkretno opredeljevati do navedenih projektov, čeprav je moč že iz odgovorov nedvoumno ugotoviti, da ima stranka pozitiven odnos do državotvornih arhitekturnih objektov in da se zaveda, da smo pri izgradnji nekaterih močno v zaostanku tudi v primerjavi z drugimi državami. Pričakujemo, da bo nova vlada sprejela zakon o tako imenovanem kulturnem evru, v katerem bodo našteti vsi tisti državotvorni objekti, ki jih je potrebno obnoviti ali povsem na novo izgraditi. Potem bo tudi naša stranka, če ji bo zaupano vodenje vlade, izoblikovala dokončno prioritetno listo tistih objektov, ki jih bo lahko začela graditi v času svojega mandata, oziroma bo začela izvajati tiste projekte, ki so morebiti že pripravljeni oziroma bodo projekti pripravljeni tako, da jih bo moč najprej celovito uresničiti.

 

 

  • White Facebook Icon
  • White Instagram Icon