© 2018 by Vizije so 13. Proudly created with Wix.com

OGLEDALO DRŽAVE

S to razstavo želimo javnosti prikazati, kakšno je trenutno stanje v Sloveniji. Javnost ni seznanjena s problemi in pomembnostjo državotvornih objektov, zato tudi ne ve, kaj bi država lahko bila in na kakšen način bi se preko nje odražala družba. S tem, da bi državljanom približali državo in jih naučili prepoznavati probleme, bi jim odprli tudi možnosti za iskanje rešitev.

 

Če ni ljudi, ki bi se zavzemali za državotvorno arhitekturo, potem tudi take arhitekture ni. Problem je v vodstvu države. Oblast in državna uprava se morata zavzemati za državotvorno arhitekturo. Stroka bi se morala zavzemati za uveljavitev kakovostne državotvorne arhitekture. Vodstvo se mora zavzemati, da bi se taka arhitektura gradila. Dosedanja vlada, parlament in stranke so povzročile trenutno stanje. Če ni državotvorne arhitekture, kje je potem država?

 

Odnos države do državljanov in odnos državljanov do države morata biti proaktivna, spoštljiva in vzajemna. Trenutno državljani niso dovolj vključeni v politično dogajanje, za to pa niso krivi zgolj državljani, temveč tudi država.

Kolektivna zavest in nacionalna pripadnost se vzpostavita tudi skozi arhitekturo. Ljudje imajo drugačne vrednote kot država. Poistovetijo se z objekti v Ljubljani, ki niso državotvorni in nimajo arhitekturnih vrednot, saj državotvornih objektov, s katerimi bi se lahko poistovetili, ni. Za preostale državotvorne objekte pa sploh ne vedo in jim nič ne pomenijo.

Opozarjamo na pomen kakovostne državotovorne arhitekture in oblikovanja prostora. Začeti je treba že v fazi izobraževanja – najprej se je treba naučiti, kaj je arhitektura, nato kaj je državotvornost. Do prostora bi se morali vesti odgovorno in se zavedati trajnosti in minljivosti stvari.

 

Država mora delovati transparentno. Večji vpogled v državne aktivnosti! Večja sistematičnost! Boljša ureditev sistema! Kam gre denar?! Ljudje naj spremljajo postopke, ki vodijo do odločitev, ne pa da samo čakajo na končni rezultat. Opozarjamo na pomen kakovostne državotovorne arhitekture in oblikovanja prostora. Državotvorni objekti bi morali ljudi privabljati in jim biti v ponos.

Trenutno so državotvorni objekti zelo zaprti, zato jih tudi ljudje ne prepoznavajo kot dobre in pomembne. Država bi morala svoje delovanje deliti z državljani. Morala bi vključevati ljudi in jih vpeljati v svoje delovanje – vrednote države se odražajo skozi arhitekturo.

Želimo graditi prostorsko in funkcionalno trajnostno – za prihodnje generacije.

Zavedati se moramo, da stavbe in infrastruktura trajajo dlje, kot ljudje živimo.

 

Želimo prostorsko manj razpršeno upravo ter sektorje, ki se med seboj povezujejo.

Ministrstva so med sabo zelo oddaljena in razpršena, zato je njihovo delovanje oteženo in manj kakovostno; počasneje prihaja do sprememb. Če bi se uprava zbližala, bi bila komunikacija izboljšana. S prostorskim združevanjem izboljšamo horizontalno komunikacijo med resorji ter tako privarčujemo čas, denar, potne stroške …

Država bi morala zgraditi objekte za svoje delovanje in jih tudi sama vzdrževati. Smo proti najemanju prostorov za vodenje države. Trenutna praksa je takšna, da je država najemnik prostorov v zasebni lasti. Tako plačuje visoke najemnine, za manj kakovostne prostore, ki so med seboj razpršeni. Denar, ki ga porabi za najemnine, bi morala investirati v lastne prostore in v gradnjo objektov. S tem bi dolgoročno privarčevala.

Ponovljen natečaj predstavlja izgubo denarja, izgradnja napačnega projekta pa je prav tako velika izguba; pa ne samo denarja, pač pa tudi časa, sredstev in prostora. Zato je treba ves čas preverjati vizije ter usklajevati projekte, jih posodobiti ali tudi znova premisliti.

V prihodnje je potrebno zmanjšati izgubo denarja s ponavljanjem natečajev in izbrati najbolj kakovostne rešitve, sprejeti odločitve ter jih tudi realizirati. Problem nastane, ko procesi trajajo predolgo. Projekti v tem času zastarajo. Uvesti bi morali boljše sistematično upravljanje sredstev, postopkov, birokracije ... Tudi procesi za pridobivanje gradbenih dovoljenj in spreminjanje zakonov se zaradi tega zavlečejo. Plačujejo se kazni, ker nekaterih objektov niso zgradili. Država naj porablja denar za tisto, čemur je bil prvotno namenjen.

Kako se lahko razpiše natečaj, če pa ni denarja za izvedbo razpisanega projekta?!

Investitor bi moral pred razpisom natečaja zagotoviti sredstva, zemljišča ter potrebno dokumentacijo za začetek projekta. Na tak način natečaj ne bi zastaral, saj bi se skrajšal čas med natečajem in izvedbo.

 

Zavzemajmo se za izgradnjo natečajnih objektov, ki so programsko in funkcijsko pomembni za prestolnico in za državo. Neizvedeni državotvorni objekti so še vedno aktualni. Morali bi narediti oceno in preveriti, kateri izmed njih so še vedno ustrezni in katere zares potrebujemo.

 

Nujno je treba začrtati dolgoročno vizijo ter prioritetni seznam dela. Morali bi sprejemati dolgoročne plane in jih izpeljati do konca, ne pa da se s spremembo vlade vsake štiri leta ponovi začarani krog ponovnega razpisovanja natečajev brez ustrezno pripravljene podlage ter vizije. Stroka naj vizije pripravi vsebinsko, vlada pa naj poskrbi, da bo prišlo do izvrševanja vseh potrebnih ukrepov in uresničenja vizij.


 

  • White Facebook Icon
  • White Instagram Icon