© 2018 by Vizije so 13. Proudly created with Wix.com

ANDREJ ČUŠ IN ZELENI SLOVENIJE

1. Ugotovili smo, da udeležba na volitvah že vse od osamosvojitve upada. Na kakšen odnos državljanov do države in obratno to nakazuje? Kaj storiti? 

 

Državljani s tem nakazujejo svoje nezadovoljstvo in nezaupanje do države, kar sploh ni čudno. Potrebno je samo pomisliti na visokoleteče obljube pred volitvami in kaj dejansko ostane od njih po volitvah. Državljani volitve vidijo samo kot boj za oblast tistih, ki jim je mar samo za svojo korist in jim ni mar ne za ljudi in ne za državo. Volitve so postale bojišče za tiste, ki znajo diskreditirati vsakogar in sploh ne pomislijo, da je bilo kje narejenega tudi kaj dobrega. Tisti, ki so predstavniki ljudi in vodijo državo, bi morali za svoje nedelo in napake odgovarjati, kar se redko zgodi. Kaznovani so tako ali drugače ostali državljani. Udeležba na volitvah bo vsekakor večja, ko bodo v parlamentu tisti, s katerimi se bodo lahko poistovetili predstavniki vseh generacij. Predvsem takšni, ki ne bodo iskali lastnih koristi, temveč jim bo mar za koristi tistih, katerih predstavniki so.

 

2. Vsi vemo, da je pomen arhitekture za državo velik. Zakaj se to ne odraža tudi v prostoru? Naša državotvorna arhitektura ni zelo monumentalna, ali bi morala biti takšna? 

 

Če govorimo o državotvorni arhitekturi, bi le-ta morala imeti trajno vrednost, samo takšna nas bo čez sto ali več let opredeljevala kot narod.

 

3. Ali mislite, da lahko arhitektura pripomore k državljanski zavesti? 

 

Prostor je tisti, ki kaže, kaj je narod že ustvaril in dviguje samozavest. Da, arhitektura lahko pripomore k državljanski zavesti.

 

4. V zadnjih petindvajsetih letih je bilo zgrajenih zelo malo državotvornih objektov, medtem ko se je v petinštiridesetih letih pred tem veliko gradilo. Zakaj mislite, da je tako? Ali je bila nacionalna pripadnost pred osamosvojitvijo bolj občutena kot danes? 

 

Slovenija vse do konca dvajsetega stoletja ni obstajala kot mednarodno priznana in neodvisna država, kljub temu se je na lokalni in regionalni ravni izoblikovalo stališče do arhitekture. Najbolj bistveno pri tem je, da jo je takratno vodstvo v veliki meri tudi uresničilo in smo lahko na njihovo zapuščino ponosni še danes. To nam dokazuje, da je bila nacionalna pripadnost pred osamosvojitvijo bolj občutena.

 

5. Katere državotvorne stavbe so najpomembnejše in ali trenutno zgrajene stavbe ustrezajo svojemu namenu? 

 

Najpomembnejše so stavbe splošnega družbenega pomena: muzeji, knjižnice, gledališča ter druge stavbe za kulturo in razvedrilo, stavbe za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo, stavbe za zdravstvo, športne dvorane, upravne in pisarniške stavbe … Vsekakor vse ne ustrezajo svojemu namenu.

6. V primeru zadnjega natečaja za Potniški center Ljubljana je bila izbrana rešitev, ki ne omogoča nadaljnjega razvoja mesta. Že več kot petdeset let se nenehno razpravlja in tudi ugotavlja, da je poglobitev železnice nujna. S tako izbiro sami sebe negiramo in zavajamo javnost. Zakaj država ne razmišlja dolgoročno? 

 

Politiki, ki vodijo državo, razmišljajo predvsem o tem, kako bodo zadovoljili svoje volivce danes, če jih želijo dobiti v naslednjem mandatu. Posledica takšnega razmišljanja je, da ni vizije in ne strategije in vse skupaj spominja na gašenje problemov, ki je kratkoročno.

 

7. Ali je poglobitev železnice le utopija? 

 

Menimo, da ni utopija in bo do realizacije moralo priti.

 

8. Že trideset let je minilo, odkar se pogovarjamo o NUK-u II. Potreba po novi stavbi NUK-a je v teh letih samo še strmo narasla. Kako si država lahko dovoli, da med natečajem in njegovo izvedbo mine toliko časa, da projekt zastari? S propadom tega projekta se je odprla možnost za nov natečaj. Vse to pa seveda stane. Od novega natečaja je minilo že pet let, ali se bo tokrat kaj spremenilo ali bomo natečaje ponavljali v nedogled? 

 

Pristojna resorna ministrstva, ki so odgovorna za natečaje, bi morala razmisliti ne samo o tem, zakaj in kaj potrebujemo in hočemo, temveč tudi o tem, koliko finančnih sredstev bo potrebnih, kako in do kdaj bo projekt zaključen.

 

9. Takih primerov, kot sta Potniški center Ljubljana in NUK II, je še veliko. Kaj lahko kot stranka storite, da bi se to stanje spremenilo? 

 

Težava je v odgovornosti posameznikov v vladi, v preveliki birokraciji, v vmešavanju politike v stroko, kjer ji ni mesto. Kot stranka lahko na teh področjih prispevamo, da tisti, ki so odgovorni in ne ravnajo skladno s tem, za svoja neodgovorna ravnanja v skladu z zakonskimi akti tudi odgovarjajo.

 

10. Ali menite, da je problem v pomanjkanju denarja? Velikokrat se zdi, kot da se država nenehno sklicuje na primanjkljaj. Obenem pa beremo, kako je državni proračun oktobra 2017 prešel v presežek, o denarni pomoči Evropske unije ... Ali je denar le izgovor? 

 

Glede na to, da ponavljamo natečaje, ki stanejo, bi se lahko strinjali, da je včasih denar le izgovor. Pri večmilijonskih investicijah bi se moralo najti določen odstotek vrednosti le-te, za umetnost. Na drugi strani je potrebno upoštevati vzdržnost javnih financ.

 

11. Kako v vaši stranki razumete in obravnavate problem državotvorne arhitekture? 

 

Problem je povsod kapital. Kapital je tisti, ki določa in odloča, kaj in kako se bo gradilo ter čemu bo izgrajeno služilo. Tradicionalno slovensko gradnjo v sodobnem času nadomešča sodobna in moderna arhitektura, kar ni nujno slabo.

 

 

12. Kakšna je vaša prostorska strategija? 

 

Zagovarjamo regionalen razvoj, in da za namene gradnje porabimo degradirane cone ter ne sekamo gozdov in uničujemo zdravih zemljišč. V naše glavno mesto sodijo objekti, ki imajo pomen za celotno državo, med njimi je vsekakor tudi NUK. Vseeno bi bilo potrebno v proračunu nameniti več finančnih sredstev tudi za lokalno javno infrastrukturo.

 

13. Za izgradnjo katerih od spodnjih projektov se zavzema vaša stranka? 

 

Prenova SNG Drama

Potniški center Ljubljana

NUK II

Drugo: Pomembni so vsi projekti, vendar bi začeli pri označenih.

  • White Facebook Icon
  • White Instagram Icon